Dnevna Bozja beseda

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 15,7-21 Psalm: Ps 96,1-3.10 Evangelij: Jn 15,9-11 Vrstica iz evangelija: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni!« (Jn 15,9) Berilo (Apd 15,7-21) Ko je tisti dan prišlo do velikega prerekanja, je vstal Peter in govoril apostolom in starešinam: »Bratje, vi veste, da me je že davno med vami Bog izvolil, da so pogani iz mojih ust slišali nauk evangelija in verovali. Bog, ki pozna srca, je zanje pričeval, ko je njim dal Svetega Duha kakor nam; ni napravil razločka med nami in njimi, ko je z vero očistil njihova srca. Kaj torej zdaj skušate Boga, da učencem nalagate na tilnik jarem, ki ga niso mogli nositi ne naši očetje ne mi. Pač pa verujemo, da se po milosti Gospoda Jezusa zveličamo tako mi kakor oni.« Ves zbor je utihnil in poslušali so Barnaba in Pavla, ko sta pripovedovala, koliko znamenj in čudežev je Bog storil po njima med pogani. Ko sta umolknila, se je oglasil Jakob in govoril: »Bratje, poslušajte me. Simon je povedal, kako si je Bog od začetka izmed poganov milostno vzel ljudstva za svoje ime. S tem se ujemajo besede prerokov, kakor je pisano: ›Zatem se bom vrnil in bom spet zgradil Davidov dom, ki se je zrušil, in spet pozidal njegove razvaline. Spet ga bom postavil, da bodo iskali Gospoda tudi drugi ljudje in vsi pogani, nad katerimi se kliče moje ime, pravi Gospod, ki to izvršuje. Od vekomaj pozna Gospod svoje delo.‹ Zato sodim, da ne delajmo težav tistim, ki se od poganov spreobračajo k Bogu, ampak jim pišimo, naj se zdržijo tega, kar je ognušeno od malikov, nečistovanja, mesa zadušenih živali in krvi. Mojzes ima namreč od starih časov v vsakem mestu svoje oznanjevalce, ki ga vsako soboto berejo v shodnicah.« Psalm (Ps 96,1-3.10) Odpev: Oznanjajte Gospodova čudovita dela. Pojte Gospodu novo pesem, pojte Gospodu, vse dežele! Pojte Gospodu, slavite njegovo ime. Oznanjajte Gospodova čudovita dela. Oznanjajte dan na dan njegovo rešenje, pripovedujte o njegovem veličastvu med narodi, o njegovih čudovitih delih med vsemi ljudstvi. Oznanjajte Gospodova čudovita dela. Govorite med narodi: »Gospod kraljuje!« Utrdil je svet, ki ne omahne, vladal bo ljudstva po pravici. Oznanjajte Gospodova čudovita dela. Evangelij (Jn 15,9-11) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kakor je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni. Ako boste spolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem jaz spolnil zapovedi svojega Očeta in ostal v njegovi ljubezni. To sem vam rekel, da bo moje veselje v vas in da se vaše veselje dopolni.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 15,1-6 Psalm: Ps 122,1-5 Evangelij: Jn 15,1-8 Vrstica iz evangelija: »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti.« (Jn 15,5) Berilo (Apd 15,1-6) Tiste dni jih je prišlo nekaj iz Judeje, ki so brate učili: »Ako se ne daste obrezati po Mojzesovem običaju, se ne morete zveličati.« Ker sta se z njimi Pavel in Barnaba nemalo sprla in sporekla, so sklenili, naj gredo zastran tega vprašanja Pavel in Barnaba in nekaj drugih izmed njih v Jeruzalem k apostolom in starešinam. Cerkev jih je torej spremila in šli so skozi Fenicijo in Samarijo; pripovedovali so, kako se spreobračajo pogani, in napravljali so veliko veselje vsem bratom. Ko so dospeli v Jeruzalem, jih je sprejela Cerkev z apostoli in starešinami; in sporočili so, kaj vse je Bog po njih storil. Vstali pa so nekateri verniki, ki so bili iz farizejske smeri, in so trdili: »Treba jih je obrezati in jim ukazati, naj spolnjujejo Mojzesovo postavo.« Zbrali so se torej apostoli in starešine, da bi presodili to vprašanje. Psalm (Ps 122,1-5) Odpev: V Gospodovo hišo pojdemo veseli. Veselil sem se, ko so mi rekli: V Gospodovo hišo pojdemo veseli. Že stoje naše noge med tvojimi vrati, Jeruzalem. V Gospodovo hišo pojdemo veseli. V Jeruzalem, ki je zidan kot mesto, vse trdno sklenjeno v sebi. Tja hodijo Gospodovi rodovi, kakor določa Izraelova postava. V Gospodovo hišo pojdemo veseli. Tja hodijo rodovi slavit Gospodovo ime, tam so postavljeni sodni stoli, stoli Davidove hiše. V Gospodovo hišo pojdemo veseli. Evangelij (Jn 15,1-8) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, katera ne rodi sadu, odstrani; in vsako, katera rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besed, ki sem vam jih govoril. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. Če kdo ne ostane v meni, se vrže ven kakor mladika, in usahne; in jih poberejo, vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličanje mojega Očeta, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 1 Mz 1,26-31; 2,1-3 ali Kol 3,14-15.17.23-24 Psalm: Ps 89,2-4.12-16 Evangelij: Mt 13,54-58 Vrstica iz evangelija: »Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela? Ali ni to tesarjev sin?« (Mt 13,54-55) Berilo (1 Mz 1,26-31; 2,1-3 ali Kol 3,14-15.17.23-24) Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi in sličnosti; naj gospoduje ribam morja in pticam neba, živini in vsem zverem zemlje in vsej laznini, ki lazi na zemlji!« Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in jima rekel: »Plodita se in množita ter napolnita zemljo; podvrzita si jo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji!« Bog je rekel: »Glejta, dal sem vama vse bilje s semenom na vsej zemlji in drevje, na katerem je sad s semenom: naj vama bo v živež; vse zeleno zelišče pa v živež vsem zverem zemlje in vsem pticam neba in vsemu, kar se giblje na zemlji in ima življenje v sebi.« Zgodilo se je tako. Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je prav dobro. Bil je večer in bilo je jutro, šesti dan. Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska. Bog je končal sedmi dan svoje delo, ki ga je naredil; sedmi dan pa počival po vsem svojem delu, ki ga je naredil. Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, ker je ta dan počival po vsem svojem delu, ki ga je ustvaril in naredil. *ali* Bratje in sestre, na vse to oblecite ljubezen, ki je vez popolnosti. Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, h kateremu ste bili poklicani v enem telesu; in hvaležni bodite. Vse, kar delate, v besedi ali v dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa in po njem se zahvaljujte Bogu in Očetu. Kar koli delate, delajte iz srca kakor Gospodu in ne kakor ljudem, ker veste, da boste od Gospoda prejeli povračilo dediščine. Gospodu Kristusu služite. Psalm (Ps 89,2-4.12-16) Odpev: Gospod, podpiraj delo naših rok. Preden so se rodile gore in sta se oblikovala zemlja in svet, si ti od vekomaj, o Bog, ti si od roda do roda. Gospod, podpiraj delo naših rok. Umrljive zavračaš v prah, o Bog, in praviš: »Povrnite se, človeški otroci!« V tvojih očeh je tisoč let kakor včerajšnji dan, ki je minil. Gospod, podpiraj delo naših rok. Nauči nas šteti naše dni, da pridemo k srčni modrosti! Obrni se, Gospod! – Doklej? Bodi usmiljen svojim služabnikom! Gospod, podpiraj delo naših rok. Hitro nas nasiti s svojim usmiljenjem, da se bomo radovali vse svoje dni! Tvoje delo naj se pokaže tvojim služabnikom in tvoje veličastvo njih otrokom. Gospod, podpiraj delo naših rok. Evangelij (Mt 13,54-58) Tisti čas je prišel Jezus v svoj kraj in je ljudi učil v njih shodnici, da so strmeli in govorili: »Od kod ima ta to modrost in te moči? Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegova mati Marija? In njegovi bratje, ali niso Jakob in Jožef in Simon in Juda? In njegove sestre, ali niso vse pri nas? Od kod ima vendar vse to?« In spotikali so se nad njim. Jezus jim je pa rekel: »Ni brez časti prerok razen v svojem kraju in na svojem domu.« In ni storil tam veliko čudežev zaradi njihove nevere.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 14,19-28 Psalm: Ps 145,10-11.12-13.21 Evangelij: Jn 14,27-31 Vrstica iz evangelija: »Vendar naj svet spozna, da ljubim Očeta in da delam tako, kakor mi je naročil Oče.« (Jn 14,31a) Berilo (Apd 14,19-28) Tiste dni so iz Antiohije in Ikonija prišli Judje, pridobili zase množice in so Pavla kamnali ter ga vlekli iz mesta, misleč, da je mrtev. Ko pa so ga obstopili učenci, je vstal in šel v mesto; drugega dne je z Barnabom odšel v Derbe. Ko sta tudi temu mestu oznanila evangelij in pridobila mnogo učencev, sta se vrnila v Listro, v Ikonij in v Antiohijo; potrjevala sta učence in jih opominjala, naj vztrajajo v veri. Rekla sta, da moramo po mnogih stiskah priti v Božje kraljestvo. Ko sta jim v vsaki Cerkvi po molitvi in postu postavila starešine, sta jih priporočila Bogu, v katerega so verovali. Nato sta prehodila Pizidijo in prišla v Pamfilijo; in ko sta v Pergi oznanila Gospodovo besedo, sta stopila v Atalijo. Od tam sta odplula v Antiohijo, kjer sta se bila izročila Božji milosti za delo, ki sta ga dovršila. Ko sta prišla tja in zbrala Cerkev, sta poročala, koliko je Bog po njima storil in da je poganom odprl vrata vere. Precej dolgo sta se mudila med učenci. Psalm (Ps 145,10-11.12-13.21) Odpev: Slava tvojemu kraljestvu! Naj te hvalijo, Gospod, vsa tvoja dela, tudi sveti naj te slavijo; naj poročajo o slavi tvojega kraljestva, naj govorijo o tvoji moči. Slava tvojemu kraljestvu! Da oznanijo človeškim sinovom tvojo moč in slavo tvojega sijajnega kraljestva. Tvoje kraljestvo je kraljestvo vseh vekov, tvoje gospostvo je za vse rodove. Slava tvojemu kraljestvu! Moja usta naj govorijo Gospodovo slavo in vsi ljudje naj slavijo njegovo sveto ime na vekov veke. Slava tvojemu kraljestvu! Evangelij (Jn 14,27-31) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor daje svet, ga vam jaz dam. Vaše srce naj se ne vznemirja in se ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: »Odhajam in pridem k vam.« Ko bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, zakaj Oče je večji od mene. Zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. Ne bom več toliko govoril z vami, vladar sveta namreč prihaja. Meni sicer ne more nič; vendar naj svet spozna, da ljubim Očeta in da tako delam, kakor mi je naročil Oče.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 14,5-18 Psalm: Ps 115,1-2.3-4.15-16 Evangelij: Jn 14,21-26 Vrstica iz evangelija: »Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega.« (Jn 14,26) Berilo (Apd 14,5-18) Tiste dni so se pogani in Judje v Ikoniju s svojimi poglavarji vred vzdignili, da bi sramotili in kamnali Pavla in Barnaba. Ko sta to zvedela, sta pobegnila v likaonski mesti Listro in Derbe ter v okolico in sta tam oznanjala evangelij. V Listri je bil neki mož, ki je bil v nogah brez moči, hrom od rojstva in ni nikdar hodil. Poslušal je Pavlov govor. Ko ga je ta pogledal in videl, da ima vero v ozdravljenje, je zaklical z močnim glasom: »Postavi se pokonci na noge!« In poskočil je ter hodil. Ko so množice videle, kaj je Pavel storil, so povzdignili glas in po likaonsko govorili: »Bogova v človeški podobi sta prišla k nam!« Barnaba so imenovali Zevsa, Pavla pa Hermesa, ker je ta govoril prvo besedo. Duhovnik Zevsovega svetišča, ki je bilo pred mestom, je dal pred vrata pripeljati volov in prinesti vencev, in je hotel z množicami vred darovati. Ko sta apostola Barnaba in Pavel to slišala, sta raztrgala svoja oblačila, skočila med množico in vpila: »Možje, kaj to počenjate? Tudi midva sva umrljiva človeka, vam enaka. Oznanjava pa vam evangelij, da bi se od teh praznih reči spreobrnili k živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih. On je sicer v prejšnjih vekih dovolil, da so vsa ljudstva hodila svoja pota; vendar sebe ni pustil brez pričevanja, ko je skazoval dobrote, dajal z neba dež in rodovitne čase, vam dajal hrano in vam srca napolnjeval z veseljem.« S temi besedami sta množicam komaj ubranila, da jima niso darovali. Psalm (Ps 115,1-2.3-4.15-16) Odpev: Božjemu imenu dajmo čast! Ne nam, Gospod, ampak svojemu imenu daj čast zaradi svoje milosrčnosti in zvestobe! Da ne bodo govorili pogani: »Kje je njihov Bog?« Božjemu imenu dajmo čast! Naš Bog je v nebesih; stori vse, kar koli hoče. Njihovi maliki so srebro in zlato, delo človeških rok. Božjemu imenu dajmo čast! Blagoslovljeni ste od Gospoda, ki je naredil nebo in zemljo! Nebesa so nebesa za Gospoda, zemljo pa je dal človeškim otrokom. Božjemu imenu dajmo čast! Evangelij (Jn 14,21-26) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, ta je, ki me ljubi; a kdor mene ljubi, ga bo ljubil moj Oče in jaz ga bom ljubil in se mu razodel.« Reče mu Juda, ne Iškariot: »Gospod, in kaj je, da se hočeš razodeti nam, ne pa svetu?« Jezus mu je odgovoril: »Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil in bova k njemu prišla in pri njem prebivala. Kdor me pa ne ljubi, mojih besed ne spolnjuje. Besede, ki jih slišite, niso moje, ampak Očeta, ki me je poslal. To sem vam razodel, ko sem bil pri vas. Tolažnik Sveti Duh, ki ga bo poslal Oče v mojem imenu, pa vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 1 Jn 1,5-10; 2,1-2 Psalm: Ps 45,11-12.14-17 Evangelij: Mt 25,1-13 Vrstica iz evangelija: »Takrat bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti.« (Mt 25,1) Berilo (1 Jn 1,5-10; 2,1-2) Preljubi, to je oznanilo, ki smo ga slišali od Jezusa Kristusa in ga vam oznanjamo: Bog je luč in nikakršne teme ni v njem. Če rečemo, da smo z njim združeni, pa hodimo v temi, se lažemo in ne ravnamo po resnici. Če pa hodimo v luči, kakor je v luči on sam, smo med seboj združeni in kri njegovega Sina Jezusa Kristusa nas očiščuje vsakega greha. Če rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo in v nas ni resnice. Če svoje grehe priznamo, je zvest in pravičen, da nam naše grehe odpusti in nas očisti vse krivičnosti. Če rečemo, da nismo grešili, ga postavljamo na laž in njegove besede ni v nas. Otroci moji, to vam pišem, da bi ne grešili. Če se pa kdo pregreši, imamo zagovornika pri Očetu, Jezusa Kristusa, Pravičnega. On je sprava za naše grehe; pa ne samo za naše, temveč tudi za ves svet. Psalm (Ps 45,11-12.14-17) Odpev: Glejte, ženin gre, pojdite naproti Kristusu, Gospodu! Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho, pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta! Kralj si bo želel tvoje lepote, on je tvoj gospod, njemu se pokloni! Glejte, ženin gre, pojdite naproti Kristusu, Gospodu! Vsa krasna vstopa kraljeva hči, zlate tkanine so njena obleka. S pisanim oblačilom ogrnjeno peljejo h kralju, za njo vodijo k tebi device, njene družice. Glejte, ženin gre, pojdite naproti Kristusu, Gospodu! Spremljajo jih z veseljem in radovanjem, stopajo v kraljevo palačo. Na mesto tvojih očetov bodo prišli tvoji sinovi; postavil jih boš za kneze po vsej zemlji. Glejte, ženin gre, pojdite naproti Kristusu, Gospodu! Evangelij (Mt 25,1-13) Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem to priliko: »Nebeško kraljestvo bo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle naproti ženinu. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet pametnih. Nespametne so vzele svetilke, niso pa vzele s seboj olja; pametne pa so vzele olje v posodicah s svetilkami vred. Ker se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale. Opolnoči pa nastane vpitje: ›Glejte, ženin gre, pojdite mu naproti!‹ Tedaj vstanejo vse tiste device in napravijo svoje svetilke. Nespametne pa rečejo pametnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo.‹ Toda pametne odgovorijo: ›Da morda ne poide nam in vam, pojdite rajši k prodajalcem in si ga kupite.‹ Medtem ko so šle kupovat, pride ženin; tiste, ki so bile pripravljene, gredo z njim na svatbo in vrata se zaprejo. Pozneje pridejo tudi druge device in pravijo: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹ On jim pa odgovori: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas.‹ Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure.«

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Apd 9,26-31 Psalm: Ps 22,26-27.28.30.31-32 2. berilo: 1 Jn 3,18-24 Evangelij: Jn 15,1-8 Vrstica iz evangelija: »Brez mene ne morete storiti ničesar.« (Jn 15,5) 1. berilo (Apd 9,26-31) Tiste dni je Savel prišel v Jeruzalem, kjer se je skušal pridružiti učencem. Toda vsi so se ga bali in mu niso verjeli, da je učenec. Tedaj se je zanj zavzel Barnaba in ga predstavil apostolom. Povedal jim je, kako je Savel med potjo videl Gospoda, ki mu je govóril, in kako je v Damasku brez strahu nastopal v Jezusovem imenu. Poslej se je z njimi družil v Jeruzalemu in pogumno govóril v Gospodovem imenu. Razpravljal je s helenisti in se z njimi prerekal, ti pa so ga nameravali ubiti. Ko so bratje to zvedeli, so ga odpeljali v Cezarejo, nato pa poslali v Tarz. Cerkev je tedaj po vsej Judeji, Galileji in Samariji živela v miru. Izgrajevala se je, napredovala v strahu Gospodovem ter rastla v tolažbi Svetega Duha. Psalm (Ps 22,26-27.28.30.31-32) Odpev: Gospodu gre moja hvalnica. Svoje zaobljube bom izpolnil pred tistimi, ki se ga bojijo. Ubogi bodo jedli in se nasitili, hvalili bodo Gospoda tisti, ki ga iščejo; naj jim sŕca živijo na veke. Gospodu gre moja hvalnica. Spomnili se bodo in se vrnili h Gospodu vsi konci zemlje; pred njim bodo padle na kolena vse družine narodov. Hranijo se in padajo na kolena vsi krepki na zemlji, pred njim se klanjajo vsi, ki se v prah pogrezajo. Gospodu gre moja hvalnica. Moja duša pa bo živela le njemu, moj zarod mu bo služil. O mojem Gospodu bodo pripovedovali prihodnjemu rodu, oznanjali bodo njegovo pravičnost. Ljudstvu, ki bo šele rojeno, bodo govorili: »Gospod je to narédil.« Gospodu gre moja hvalnica. 2. berilo (1 Jn 3,18-24) Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici. Po tem bomo tudi spoznali, da smo iz resnice. In pred njim bomo pomirili svoje srce, če nas srce obsoja; saj je Bog večji od našega srca in vé vse. Preljubi, če pa nas naše srce ne obsoja, smo lahko z Bogom zaupni in dobimo od njega, kar ga prosimo, ker se držimo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je všeč. To pa je njegova zapoved, da verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in se ljubimo med seboj, kakor nam je zapovedal. Kdor se drži njegovih zapovedi, ostaja v Bogu in on v njem. Da ostaja v nas, pa spoznamo po Duhu, ki nam ga je dal. Evangelij (Jn 15,1-8) Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti po besedi, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete ničesar storiti. Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 13,44-52 Psalm: Ps 98,1-4 Evangelij: Jn 14,7-14 Vrstica iz evangelija: »Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal.« (Jn 14,12). Berilo (Apd 13,44-52) Naslednjo soboto se je zbralo skoraj vse mesto, da bi slišali Gospodovo besedo. Ko so pa Judje videli množice, jih je navdala zavist in so s sramotenjem ugovarjali temu, kar je govoril Pavel. Tedaj sta Pavel in Barnaba pogumno povedala: »Vam je bilo treba najprej oznaniti Božjo besedo; ker jo pa zametujete in se imate za nevredne večnega življenja, glejte, se obrneva k poganom. Zakaj tako nam je zapovedal Gospod: ›Postavil sem te za luč poganom, da bi bil v zveličanje do konca zemlje.‹« Ko so pogani to slišali, so se veselili in poveličevali Gospodovo besedo; in sprejeli so vero vsi, ki so bili določeni za večno življenje. In Gospodova beseda se je širila po vsej deželi. Judje pa so nadražili pobožne, ugledne ženske in mestne poglavarje ter povzročili preganjanje zoper Pavla in Barnaba; in izgnali so ju iz svojih krajev. Onadva pa sta otresla z nog prah proti njim in šla v Ikonij. Učenci pa so bili polni veselja in Svetega Duha. Psalm (Ps 98,1-4) Odpev: Vsa zemlja bo videla Božjo zmago. Pojte Gospodu novo pesem, ker je storil čudovita dela! Zmago mu je pridobila njegova desnica, njegova sveta rama. Vsa zemlja bo videla Božjo zmago. Gospod je naznanil svojo zmago, vpričo narodov je razodel svojo pravičnost. Spomnil se je svoje dobrote in zvestobe v blagor Izraelove hiše. Vsa zemlja bo videla Božjo zmago. Vsa zemlja je videla zmago našega Boga. Radujte se v Gospodu, vse dežele, veselite se s petjem in godbo! Vsa zemlja bo videla Božjo zmago. Evangelij (Jn 14,7-14) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Če ste spoznali mene, poznate tudi mojega Očeta. Zdaj ga poznate in vidite ga.« Filip mu reče: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.« Jezus mu odgovori: »Toliko časa sem med vami, Filip, in me nisi spoznal? Kdor vidi mene, vidi Očeta. Kako moreš govoriti: ›Pokaži nam Očeta‹? Ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki vam jih jaz govorim, ne govorim sam od sebe. Oče, ki prebiva v meni, on izvršuje dela. Vérujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni. Če pa ne, vérujte zaradi del samih. Resnično, resnično, povem vam: Kdor vame veruje, bo tudi sam izvrševal dela, ki jih jaz izvršujem, in še večja ko ta bo izvrševal, ker grem k Očetu. Kar koli boste prosili v mojem imenu, to bom storil, da bo Oče proslavljen v Sinu. Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom spolnil.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 13,26-33 Psalm: Ps 2,6-7.8-9.10-11 Evangelij: Jn 14,1-6 Vrstica iz evangelija: »Jezus mu je dejal: 'Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.'« (Jn 14,6) Berilo (Apd 13,26-33) Ko je Pavel prišel v Antiohijo v Pizidiji, je v shodnici govoril: Možje bratje, sinovi Abrahamovega rodu, in kar je bogaboječih med vami: nam je poslana beseda odrešenja. Tisti namreč, ki prebivajo v Jeruzalemu in njih poglavarji, Jezusa niso spoznali in so s svojo sodbo dopolnili besede prerokov, ki se berejo vsako soboto. Čeprav niso našli nobene smrti vredne krivde, so od Pilata zahtevali, naj ga da usmrtiti. Ko pa so dopolnili vse, kar je o njem pisano, so ga sneli s križa in položili v grob. Toda Bog ga je obudil od mrtvih; več dni se je prikazoval tem, ki so bili prišli z njim iz Galileje v Jeruzalem, in ti so zdaj njegove priče pred ljudstvom. In mi vam oznanjamo, da je Bog obljubo, ki je bila dana očetom, spolnil našim otrokom s tem, da je obudil Jezusa, kakor je zapisano tudi v drugem psalmu: »Moj Sin si ti, danes sem te rodil.« Psalm (Ps 2,6-7.8-9.10-11) Odpev: Moj sin si ti, danes sem te rodil. »Postavil sem si svojega kralja na Sionu, na svoji sveti gori.« Oznanil bom Gospodov sklep: Gospod mi je rekel: »Moj sin si ti, danes sem te rodil.« Moj sin si ti, danes sem te rodil. »Zahtevaj od mene in dam ti narode v dediščino in meje zemlje v tvojo lastnino. Vladal jih boš z železno palico, razbil jih ko lončarjevo posodo.« Moj sin si ti, danes sem te rodil. Zdaj, kralji, spoznajte, vladarji zemlje, dajte se poučiti! Služite Gospodu v strahu in mu vriskajte, s trepetom se mu klanjajte! Moj sin si ti, danes sem te rodil. Evangelij (Jn 14,1-6) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaše srce naj se ne vznemirja. Vérujete v Boga, tudi vame vérujte. V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč. Če bi ne bilo tako, bi vam bil povedal, ker odhajam, da vam prostor pripravim, in če odidem in vam prostor pripravim, bom zopet prišel in vas k sebi vzel, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kam grem, veste in za pot veste.« Tomaž mu reče: »Gospod, ne vemo, kam greš; in kako bi mogli vedeti za pot?« Jezus mu reče: »Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 13,13-25 Psalm: Ps 89,2-3.21-22.25.27 Evangelij: Jn 13,16-20 Vrstica iz evangelija: »Kdor sprejme tistega, ki ga pošljem, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal« (Jn 13,20). Berilo (Apd 13,13-25) Pavel in njegova spremljevalca so odpluli s Pafa in prišli v Pergo v Pamfiliji. Janez pa se je ločil od njiju in se vrnil v Jeruzalem. Sama sta šla iz Perge dalje in prišla v Antiohijo v Pizidiji. Sobotni dan sta prišla v shodnico in sedla. Po branju iz postave in prerokov so jima sporočili načelniki shodnice: »Brata, če imata kakšno spodbudno besedo za ljudstvo, govorita!« Pavel je vstal, zamahnil z roko in rekel: »Izraelci in vi, ki se bojite Boga, poslušajte! Bog tega izraelskega naroda je izvolil naše očete in povišal ljudstvo, ko je prebivalo v egiptovski deželi, in jih je z vzdignjeno roko izpeljal od tam. Kakih štirideset let je potrpel z njimi v puščavi. Ko pa je pokončal sedem narodov v kanaanski deželi, jim je njihovo zemljo dal v delež po približno 450 letih. Potem jim je dal sodnike do preroka Samuela. Od tedaj pa so zahtevali kralja in Bog jim je dal Savla, Kisovega sina, moža iz Benjaminovega rodu, za štirideset let. Ko ga je odstavil, jim je za kralja obudil Davida, o katerem je tudi pričal: ›Našel sem Davida, Jesejevega sina, moža po svojem srcu, ki bo izvrševal vse moje želje.‹ Iz njegovega rodu je Bog poslal Izraelu Odrešenika Jezusa, kakor je bil obljubil; prej, pred njegovim prihodom, pa je oznanil Janez vsemu izraelskemu ljudstvu krst pokore. Ko je Janez dokončaval svoje življenje, je govoril: ›Nisem tisti, za kogar me imate; a glejte, za menoj prihaja ta, ki mu nisem vreden odvezati obuvala z nog.‹« Psalm (Ps 89,2-3.21-22.25.27) Odpev: Gospodove milosti bom na veke opeval. Gospodove milosti bom na veke opeval, vsem rodovom bom oznanjal tvojo zvestobo. Rekel sem namreč: »Milost ima večne temelje.« Z nebes si utrdil svojo zvestobo. Gospodove milosti bom na veke opeval. Našel sem Davida, svojega hlapca, s svojim svetim oljem sem ga mazilil, da bi bila vedno z njim moja roka in ga krepila moja rama. Gospodove milosti bom na veke opeval. Moja zvestoba in moja milost bosta z njim, v mojem imenu bo zrasla njegova moč; on me bo klical: »Moj oče si ti, moj Bog in skala mojega zveličanja.« Gospodove milosti bom na veke opeval. Evangelij (Jn 13,16-20) Potem ko je Jezus učencem umil noge, jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Služabnik ni večji ko njegov gospod in poslanec ne večji ko tisti, ki ga je poslal. Ako to veste, blagor vam, če boste to delali! Ne govorim o vas vseh; jaz vem, katere sem izvolil. A spolniti se mora pismo: ›Tisti, ki z menoj kruh jé,‹ je vzdignil svojo peto proti meni. Že zdaj vam to povem, preden se zgodi, da boste, ko se zgodi, verovali, da sem jaz. Resnično, resnično, povem vam: Kdor sprejme, kogar pošljem, mene sprejme; kdor pa sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 1 Pt 5,5-14 Psalm: Ps 89,2-3.6.7.16-17 Evangelij: Mr 16,15-20 Vrstica iz evangelija: »Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen.« (Mt 16,15-16) Berilo (1 Pt 5,5-14) Preljubi, v medsebojnih odnosih se vsi navzemite ponižnosti, ker se Bog prevzetnim ustavlja, ponižnim pa daje milost. Ponižajte se torej pod mogočno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša. Vse svoje skrbi preložite nanj, kajti on skrbi za vas. Trezni bodite, čujte; vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri in vedite, da so vaši bratje po svetu v istem trpljenju. Bog vse milosti, ki vas je poklical k svoji večni slavi po Jezusu Kristusu, pa vas bo po kratkem trpljenju sam izpopolnil, utrdil, okrepil in postavil na temelj. Njemu slava in moč vekomaj. Amen. Po Silvánu, zvestem bratu, kakor sodim, sem vam na kratko napisal opomin in pričevanje, da je to prava Božja milost, v kateri stojte. Pozdravlja vas soizvoljena Cerkev v Babilonu in moj sin Marko. Pozdravite se med seboj s poljubom ljubezni. Psalm (Ps 89,2-3.6.7.16-17) Odpev: Gospodove milosti bom na veke opeval. Gospodove milosti bom na veke opeval, vsem rodovom bom oznanjal tvojo zvestobo. Rekel sem namreč: »Milost ima večne temelje.« Z nebes si utrdil svojo zvestobo. Gospodove milosti bom na veke opeval. Nebesa slavijo tvoja čuda, Gospod, tvojo zvestobo v zboru svetih; kdo se bo v oblakih enačil z Gospodom, kdo bo Gospodu podoben med Božjimi angeli? Gospodove milosti bom na veke opeval. Blagor ljudstvu, ki te pozdravlja! Gospod, v svetlobi tvojega obličja bodo hodili, v tvojem imenu se bodo vedno veselili, povišani bodo s tvojo pravičnostjo. Gospodove milosti bom na veke opeval. Evangelij (Mr 16,15-20) Tisti čas se je Jezus prikazal enajsterim in jim rekel: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu. Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan, kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen. Tiste, ki bodo verovali, pa bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali hude duhove, govorili nove jezike, kače dvigali s tal, in če kaj strupenega izpijejo, jim ne bo škodovalo; na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.« Gospod Jezus je bil vzet v nebo, potem ko je z njimi govoril, in je sédel na Božjo desnico. Oni pa so šli in učili povsod; Gospod je delal z njimi in besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 12,24-13,5 Psalm: Ps 67,2-3.5.6.8 Evangelij: Jn 12,44-50 Vrstica iz evangelija: »Jaz sem prišel kot luč na svet, da nihče, kdor veruje vame, ne ostane v temi.« (Jn 12,46) Berilo (Apd 12,24-13,5) Tiste dni je Božja beseda rasla in se vedno bolj širila. Barnaba in Savel sta se vrnila iz Jeruzalema, ko sta opravila svojo službo; s seboj sta vzela Janeza, s priimkom Marko. V antiohijski cerkvi so bili kot preroki in učitelji: Barnaba in Simeon, ki se je imenoval Niger, in Lucij iz Cirene in Manahen, ki je bil vzrejen skupaj s Herodom, četrtnim oblastnikom, in Savel. Ko so opravljali Gospodovo službo in se postili, jim je govoril Sveti Duh: »Oddelite mi Barnaba in Savla za delo, za katero sem ju poklical.« Tedaj so se postili in molili, položili nanju roke ter ju odpustili. Poslana po Svetem Duhu sta torej prišla v Selevkijo, od tam pa odSreda plula na Ciper. Ko sta prišla v Salamino, sta oznanjala Božjo besedo v judovskih shodnicah. Psalm (Ps 67,2-3.5.6.8) Odpev: Slavijo naj te, o Bog, vsa ljudstva. Bog se nas usmili in nas blagoslóvi, razjasni svoj obraz nad nami, da na zemlji spoznajo tvojo pot, med vsemi narodi tvoje zveličanje. Slavijo naj te, o Bog, vsa ljudstva. Slavijo naj te vsa ljudstva, o Bog, veselijo in radujejo naj se narodi, ker vladaš ljudstva po pravici in narode na zemlji vodiš. Slavijo naj te, o Bog, vsa ljudstva. Slavijo naj te ljudstva, o Bog, slavijo naj te vsa ljudstva. Bog nas blagoslovi, bojijo naj se te vsi kraji zemlje. Slavijo naj te, o Bog, vsa ljudstva. Evangelij (Jn 12,44-50) Tisti čas je Jezus zaklical: Kdor vame veruje, ne veruje v mene, temveč v njega, ki me je poslal. Kdor vidi mene, vidi njega, ki me je poslal. Jaz sem prišel na svet kot luč, da nihče, kdor vame veruje, ne ostane v temi. Če kdo moje besede sliši in jih ne spolni, ga jaz ne sodim; nisem namreč prišel, da bi svet sodil, ampak da bi svet zveličal. Kdor mene zaničuje in ne sprejema mojih besed, ima nad seboj sodnika; nauk, ki sem ga oznanil, ta ga bo sodil poslednji dan. Jaz nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, on sam mi je dal zapoved, kaj naj rečem in kaj naj oznanim. Vem, da je njegova zapoved večno življenje. Kar torej jaz govorim, govorim tako, kakor mi je rekel Oče.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 11,19-26 Psalm: Ps 87,1-3.4-5.6-7 Evangelij: Jn 10,22-30 Vrstica iz evangelija: »Dela, ki jih opravljam v imenu svojega Očeta, ta pričajo o meni.« (Jn 10,25b) Berilo (Apd 11,19-26) Tisti, kateri so se razkropili zaradi preganjanja, ki je bilo nastalo ob Štefanovem času, so prišli do Fenicije in Cipra in Antiohije; vendar nauka niso oznanjali nikomur drugemu kakor le Judom. Bilo pa je med njimi nekaj mož s Cipra in iz Cirene, ki so po prihodu v Antiohijo tudi Grkom oznanjali blagovest o Gospodu Jezusu. Gospodova roka je bila z njimi in veliko število jih je verovalo ter se spreobrnilo h Gospodu. Prišel je pa glas o tem do jeruzalemske cerkve in poslali so Barnaba v Antiohijo. Ko je ta prišel in videl Božjo milost, se je razveselil in je opominjal vse, naj z odločnim srcem vztrajajo v Gospodu; kajti bil je odličen mož in poln Svetega Duha in vere. In pridružila se je Gospodu velika množica. Nato je odšel v Tarz po Savla in ko ga je našel, ga je vzel s seboj v Antiohijo. Celo leto sta bila skupaj v tej občini in učila sta veliko množico, in najprej so v Antiohiji učence imenovali kristjane. Psalm (Ps 87,1-3.4-5.6-7) Odpev: Hvalite Gospoda vsi narodi! Gospod ljubi svojo ustanovo na svetih gorah, sionska vrata ima rajši ko vse Jakobove šotore. Veličastne reči se govorijo o tebi, Božje mesto! Hvalite Gospoda vsi narodi! Pogane prištevam k tvojim častilcem, Filistejci in Etiopci so se tukaj rodili. O Sionu porečejo: »Vsi po vrsti so bili tu rojeni, on sam, Najvišji, ga je utemeljil.« Hvalite Gospoda vsi narodi! Gospod zapiše v knjigo narodov: »Ti so se tukaj rodili.« Rajali bodo in peli: »Vsi moji studenci so v tebi.« Hvalite Gospoda vsi narodi! Evangelij (Jn 10,22-30) Takrat so v Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega posvečenja. Bila je zima in Jezus je hodil v templju po Salomonovem stebreniku. Obstopili so ga Judje in mu govorili: »Doklej nas boš pustil v negotovosti? Če si ti Kristus, povej nam odkrito!« Jezus jim je odgovoril: »Povedal sem vam, pa ne verujete. O meni pričajo dela, ki jih izvršujem v imenu svojega Očeta. Toda vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovac. Moje ovce poslušajo moj glas in jaz jih poznam in hodijo za menoj. Jaz jim dam večno življenje: in ne bodo se pogubile nikoli in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji ko vse; in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 11,1-18 Psalm: Ps 42,2-3; 43,3-4 Evangelij: Jn 10,1-10 ali Jn 10,11-18 Vrstica iz evangelija: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.« (Jn 10,11) Berilo (Apd 11,1-18) Tiste dni so apostoli in bratje, ki so bili v Judeji, slišali, da so tudi pogani sprejeli Božjo besedo. Ko je Peter prišel v Jeruzalem, so se z njim prepirali tisti, ki so bili iz obreze. Govorili so: »Šel si k neobrezanim in si jedel z njimi!« Peter pa jim je začel po vrsti razlagati: »Molil sem v mestu Jafi in videl v zamaknjenju prikazen, kako je prihajala nekakšna posoda kakor velik prt, ki se je na štirih vogalih spuščal z neba in prišel do mene. Pogledal sem vanjo in jo opazoval; in videl sem četveronoge živali z zemlje, zveri in laznino in ptice neba. Slišal sem tudi glas, ki mi je govoril: ›Vstani, Peter, zakolji in jej!‹ Rekel pa sem: ›Nikar, Gospod, zakaj kar je omadeževano in nečisto, mi še nikoli ni prišlo v usta.‹ Oglasil pa se je v drugo z neba glas: ›Kar je Bog očistil, tega ti ne imej za omadeževano!‹ To se je zgodilo trikrat in vse je bilo zopet vzeto v nebo. In glejte, prav tedaj so se pred hišo, kjer sem bil, ustavili trije možje, poslani k meni iz Cezareje. In Duh mi je rekel, naj brez pomišljanja grem z njimi. Z menoj je šlo tudi teh šest bratov in prišli smo v stotnikovo hišo. Povedal nam je, kako je v svoji hiši videl angela, ki je vstopil in mu rekel: ›Pošlji v Jafo in pokliči Simona, s priimkom Peter, ki ti bo govoril besede, po katerih se boš zveličal ti in vsa tvoja hiša.‹ Ko pa sem začel govoriti, je prišel nanje Sveti Duh, kakor na nas v začetku. In spomnil sem se Gospodove besede, kako je govoril: ›Janez je krščeval z vodo, vi pa boste krščeni s Svetim Duhom.‹ Če je torej Bog dal isti dar njim kakor nam, ki smo sprejeli vero v Gospoda Jezusa Kristusa, kdo sem bil jaz, da bi bil mogel Bogu braniti?« Ko so to slišali, so se pomirili in so poveličevali Boga: »Torej tudi poganom je Bog dal spreobrnjenje, da bodo živeli.« Psalm (Ps 42,2-3; 43,3-4) Odpev: Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu. Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu, kdaj pridem in se prikažem pred tvojim obličjem? Kako sem v množici hodil k Božji hiši med radostnim petjem v prazničnem zboru. Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu. Pošlji svojo luč in svojo zvestobo: ti dve naj me vodita in me pripeljeta na tvojo sveto goro, v tvoje šotore. Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu. In pristopil bom k Božjemu oltarju, k Bogu, ki je moje veselje in moja radost, in te bom hvalil s citrami, o Bog, moj Bog! Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu. Evangelij (Jn 10,1-10 ali Jn 10,11-18) Tisti čas je Jezus govoril: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik in tisti, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, ovce popusti ter zbeži – in volk jih pograbi in razkropi –, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati: poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga zopet prejmem. Nihče mi ga ne more vzeti, ampak ga jaz dam sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga zopet vzamem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta. *ali* Tisti čas je Jezus rekel: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi te moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam...

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Apd 4,8-12 Psalm: Ps 118,1.8-9.21-23.26.28-29 2. berilo: 1 Jn 3,1-2 Evangelij: Jn 10,11-18 Vrstica iz evangelija: »Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene.« (Jn 10,14) 1. berilo (Apd 4,8-12) Tiste dni je Peter, poln Svetega Duha, rekel: »Poglavarji ljudstva in starešine! Danes naju zaslišujete zaradi dobrote, ki sva jo storila bolnemu človeku. Po kom je ta ozdravél? Bodi znano vsem vam in vsemu izraelskemu ljudstvu: v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, ki ste ga vi križali, Bog pa ga je obúdil od mrtvih. V njegovem imenu stoji ta človek zdrav pred vami. On je kamen, ki ste ga vi zidarji zavrgli, a je postal vogelni kamen. V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.« Psalm (Ps 118,1.8-9.21-23.26.28-29) Odpev: Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, vekomaj traja njegova dobrota. Bolje se je zatekati h Gospodu kakor zaupati v človeka. Bolje se je zatekati h Gospodu kakor zaupati v kneze. Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. Zahvaljujem se ti, ker si me uslišal in mi postal rešitelj. Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. To je Gospodovo delo, v naših očeh je čudovito. Blagoslovljèn, ki prihaja v Gospodovem imenu, blagoslavljamo vas iz Gospodove hiše. Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. Moj Bog si ti, hočem se ti zahvaljevati, moj Bog, hočem te poveličevati. Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, vekomaj traja njegova dobrota. Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. 2. berilo (1 Jn 3,1-2) Preljubi, poglejte, kakšno ljubezen nam je podáril Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo. Svet nas zato ne spoznava, ker ni spoznal njega. Preljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se prikaže, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je. Evangelij (Jn 10,11-18) Tisti čas je Jezus rekel: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi te moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 9,31-42 Psalm: Ps 116,12-17 Evangelij: Jn 6,60-69 Vrstica iz evangelija: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš!« (Jn 6,68-69) Berilo (Apd 9,31-42) Tedaj je Cerkev po vsej Judeji in Galileji in Samariji imela mir. Krepila se je, živela v Gospodovem strahu in rastla po tolažbi Svetega Duha. Peter je vse obiskoval in tako je prišel tudi k svetim, ki so prebivali v Lidi. Tam je našel nekega moža Eneja, ki je že osem let ležal na postelji; bil je mrtvouden. Peter mu je rekel: »Enej, Jezus Kristus te ozdravlja; vstani in si sam postelji.« In takoj je vstal. In videli so ga vsi, ki so prebivali v Lidi in na saronski zemlji, in so se spreobrnili h Gospodu. V Jafi je živela neka učenka Tabita, kar pomeni Dorka – Gazela. Bila je polna dobrih del in je delila obilo miloščine. Tiste dni pa je zbolela in umrla. Umili so jo in jo položili v zgornjo sobo. Ker pa je Lida blizu Jafe in so učenci slišali, da je Peter tam, so poslali k njemu dva moža s prošnjo: »Ne odlašaj priti k nam!« Peter je vstal in šel z njima. Ko je prišel, so ga peljali v zgornjo sobo in stopile so k njemu vse vdove ter s solzami v očeh kazale plašče in oblačila, ki jim jih je naredila Dorka, ko je bila še med njimi. Peter je vse odpravil ven, pokleknil in molil. Nato se je obrnil proti truplu in rekel: »Tabita, vstani!« Ta je odprla oči in, ko je zagledala Petra, je sedla. Podal ji je roko in jo vzdignil; potem je poklical svete in vdove in jo predstavil živo. Razvedelo pa se je po vsej Jafi in mnogo jih je verovalo v Gospoda. Psalm (Ps 116,12-17) Odpev: Kako naj povrnem Gospodu vse dobro? Kako naj povrnem Gospodu vse dobro, kar mi je storil? Kelih zveličanja bom dvignil in bom klical Gospodovo ime. Kako naj povrnem Gospodu vse dobro? Spolnil bom svoje obljube Gospodu pred vsem njegovim ljudstvom. Dragocena je v Gospodovih očeh smrt njegovih svetih. Kako naj povrnem Gospodu vse dobro? O Gospod, tvoj hlapec sem, tvoj hlapec, sin tvoje dekle. Daroval ti bom hvalno daritev in bom klical Gospodovo ime. Kako naj povrnem Gospodu vse dobro? Evangelij (Jn 6,60-69) Tisti čas so mnogi izmed Jezusovih učencev rekli: »Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati?« Ker je pa Jezus sam pri sebi vedel, da njegovi učenci nad tem godrnjajo, jim je rekel: »To vam je v spotiko? Če boste pa videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil poprej? Duh je, ki oživlja, meso ne koristi nič. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje. So pa nekateri med vami, ki ne verujejo.« Jezus je namreč vedel od začetka, kateri so, ki ne verujejo, in kdo ga bo izdal. In je dejal: »Zaradi tega sem vam rekel, da ne more nihče priti k meni, ako mu ni dano od mojega Očeta.« Odslej je mnogo njegovih učencev odstopilo in niso več hodili z njim. Jezus je torej rekel dvanajsterim: »Ali hočete oditi tudi vi?« Odgovoril mu je Simon Peter: »Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti Kristus, Božji Sin.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 9,1-20 Psalm: Ps 117,1.2 Evangelij: Jn 6,52-59 Vrstica iz evangelija: »Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem.« (Jn 6,55-56) Berilo (Apd 9,1-20) Tiste dni je Savel, ki je še pihal grožnjo in smrt zoper Gospodove učence, šel k velikemu duhovniku, in si izprosil od njega pisem za shodnice v Damasku, da bi može in žene tega nauka, če bi jih kaj našel, zvezane pripeljal v Jeruzalem. Ko pa je bil na poti in se je bližal Damasku, ga je nenadoma obsijala svetloba z neba; padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: »Savel, Savel, kaj me preganjaš?« Odgovoril je: »Kdo si, Gospod?« In ta: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš; toda vstani, pojdi v mesto in povedali ti bodo, kaj ti je treba storiti.« Možje, ki so z njim potovali, so stali strmé, ker so neki glas slišali, pa nikogar niso videli. Savel se je vzdignil s tal, ko je pa odprl oči, ni nič videl. Peljali so ga torej za roko in ga privedli v Damask. Tri dni ni videl in ni ne jedel ne pil. Bil pa je v Damasku neki učenec, po imenu Ananija, kateremu je Gospod rekel v prikazni: »Ananija!« On je odgovoril: »Tukaj sem, Gospod.« In Gospod njemu: »Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna, in vprašaj v Judovi hiši po nekem Taržanu, Savlu po imenu; kajti glej, on moli. In videl je v prikazni, da je vstopil mož, po imenu Ananija, in položil nanj roke, da bi spregledal.« Ananija je odgovoril: »Gospod, slišal sem o tem možu od mnogih, koliko hudega je storil tvojim svetim v Jeruzalemu; in tudi tukaj ima oblast od velikih duhovnikov zvezati vse, ki kličejo tvoje ime.« Gospod pa mu je rekel: »Pojdi, on mi je namreč orodje, ki sem ga izvolil, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove. In jaz mu bom pokazal, koliko mora trpeti za moje ime.« Ananija je šel in stopil v hišo; položil je nanj roke ter rekel: »Brat Savel, Gospod Jezus, ki se ti je prikazal na poti, po kateri si šel, me je poslal, da spregledaš in boš napolnjen s Svetim Duhom.« In takoj so padle z njegovih oči kakor luskine in je spregledal. Vstal je in bil krščen; vzel je jedi in se pokrepčal. Bival je nekaj dni z učenci, ki so bili v Damasku, in je takoj v shodnicah oznanjal o Jezusu, da je Božji Sin. Psalm (Ps 117,1.2) Odpev: Pojdite po vsem svetu oznanjat evangelij. Hvalite Gospoda vsi narodi, slavite ga vsa ljudstva. Močna je do nas njegova ljubezen. Gospodova zvestoba traja vekomaj. Pojdite po vsem svetu oznanjat evangelij. Evangelij (Jn 6,52-59) Tisti čas so se Judje prepirali med seboj in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ako ne boste jedli mesa Sina človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Zakaj moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in živim jaz po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene uživa, živel po meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes. Ne, kakor so vaši očetje jedli mano in so umrli – kdor je ta kruh, bo živel vekomaj.« To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnaumu.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 8,26-40 Psalm: Ps 66,8-9.16-17.20 Evangelij: Jn 6,44-51 Vrstica iz evangelija: »Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni.« (Jn 6,45) Berilo (Apd 8,26-40) Tiste dni je Gospodov angel rekel Filipu: »Vstani in pojdi proti jugu na pot, ki drži iz Jeruzalema v Gazo; ta je samotna.« Vstal je in šel. In glej, neki Etiopljan, dvornik, mogočen služabnik etiopske kraljice kandake, ki je bil nad vsemi njenimi zakladi in je bil prišel v Jeruzalem molit, se je vračal in na vozu sede bral preroka Izaija. Duh pa je rekel Filipu: »Stopi tja in pridruži se temu vozu.« Filip je tedaj prihitel, slišal, da bere Izaija, in rekel: »Ali razumeš, kar bereš?« Ta je odgovoril: »Kako bi neki mogel, če me nihče ne pouči?« Povabil je torej Filipa, naj stopi na voz in prisede. Mesto v pismu, ki ga je bral, pa je bilo tole: »Kakor ovca je bil peljan v klanje; in kakor je jagnje pred tistim, ki ga striže, brez glasu, tako ni odprl svojih ust. Ker se je ponižal, je bila odpravljena sodba proti njemu; kdo bi opisal njegov rod? Zakaj vzeto je z zemlje njegovo življenje.« Dvornik seje obrnil k Filipu in rekel: »Prosim te, o kom prerok to govori, o sebi ali o kom drugem?« Filip je spregovoril, začel s tem mestom v pismu in mu oznanil blagovest o Jezusu. Ko sta tako nadaljevala pot, sta prišla do neke vode in dvornik je rekel: »Glej, voda; kaj brani, da bi jaz ne bil krščen?« Filip je rekel: »Če veruješ z vsem srcem, se sme zgoditi.« In odgovoril je: »Verujem, da je Jezus Kristus Božji Sin.« Ukazal je voz ustaviti in stopila sta v vodo oba, Filip in dvornik, in ga je krstil. Ko sta pa stopila iz vode, je Gospodov Duh vzel Filipa in dvornik ga ni več videl; in šel je veselo svojo pot. Filip se je pa znašel v Azotu in je dalje gredoč oznanjal blagovest vsem mestom, dokler ni prišel v Cezarejo. Psalm (Ps 66,8-9.16-17.20) Odpev: Pojte Bogu vse dežele. Slavite, narodi, našega Boga, oznanjajte njegovo hvalo. Dal je naši duši življenje, ni dovolil, da bi se nam noga spotaknila. Pojte Bogu vse dežele. Čujte vsi, ki se Boga bojite, in bom povedal, kaj vse je storil moji duši! Hvaljen bodi Bog, ki ni zavrgel moje prošnje in mi odtegnil svojega usmiljenja! Pojte Bogu vse dežele. Evangelij (Jn 6,44-51) Tisti čas je Jezus govoril množicam: »Nihče ne more priti k meni, če ga Oče, ki me je poslal, ne pritegne; jaz pa ga bom obudil poslednji dan. Pisano je v prerokih: ›In vsi se bodo dali Bogu poučiti.‹ Vsak, kdor od Očeta sliši in se da poučiti, pride k meni. Ne, kakor da bi bil kdo videl Očeta; le tisti je videl Očeta, ki je od Boga. Resnično, resnično, povem vam: Kdor vame veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega jé, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh, ki ga bom jaz dal, pa je moje meso za življenje sveta.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 8,1-8 Psalm: Ps 66,1-3.4-5.6-7 Evangelij: Jn 6,35-40 Vrstica iz evangelija: »Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel.« (Jn 6,37) Berilo (Apd 8,1-8) Tisti čas je nastalo veliko preganjanje jeruzalemske cerkve; in razen apostolov so se vsi razkropili po judejskih in samarijskih krajih. Štefana so pokopali pobožni možje in priredili veliko žalovanje za njim. Savel pa je zatiral Cerkev; hodil je po hišah, vlačil može in žene ter jih oddajal v ječo. Tisti, ki so se razkropili, so hodili okrog in oznanjevali blagovest. Tako je prišel Filip v glavno mesto Samarije in jim oznanjal Kristusa. Množice pa so kakor ena duša pazljivo poslušale, kar je Filip govoril, ker so slišali in videli, kakšna znamenja je delal. Mnogo obsedencev so nečisti duhovi zapustili z velikim vpitjem; tudi mnogo mrtvoudnih in hromih je bilo ozdravljenih. Nastalo je torej veliko veselje v tem mestu. Psalm (Ps 66,1-3.4-5.6-7) Odpev: Pojte Bogu vse dežele. Pojte Bogu vse dežele, pojte slavo njegovemu imenu, nad vse ga vedno hvalite! Recite Bogu: kako čudovita so tvoja dela! Pojte Bogu vse dežele. Vsa zemlja naj se ti klanja in naj ti prepeva, naj tvoje ime opeva. Pridite in poglejte Božja dela: čudovite reči je storil za človeške otroke! Pojte Bogu vse dežele. Morje je spremenil v suho zemljo, peš so prekoračili reko: zato se veselimo! S svojo močjo gospoduje na veke, njegove oči gledajo na narode. Pojte Bogu vse dežele. Evangelij (Jn 6,35-40) Tisti čas je rekel Jezus množicam: Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen, in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen. Toda rekel sem vam, da ste me videli, pa ne verujete. Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni. Kdor pride k meni, ga ne bom zavrgel; kajti nisem prišel iz nebes zato, da bi vršil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal. To pa je volja Očeta, ki me je poslal, da nič od tega, kar mi je dal, ne izgubim, marveč vse to obudim poslednji dan. To je namreč volja mojega Očeta, da bi vsakdo, ki Sina vidi in vanj veruje, imel večno življenje; in jaz ga bom obudil poslednji dan.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Apd 7,51-8,1 Psalm: Ps 31,3-4.6-7.8.17.21 Evangelij: Jn 6,30-35 Vrstica iz evangelija: »Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« (Jn 6,33) Berilo (Apd 7,51-8,1) Tisti čas je Štefan rekel ljudstvu, starešinam in pismoukom: »Trdovratni in neobrezani na srcih in ušesih, vi se vedno upirate Svetemu Duhu; kakor vaši očetje, tako tudi vi! Katerega izmed prerokov vaši očetje niso preganjali? Celo morili so tiste, ki so napovedovali prihod Pravičnega; in tega ste zdaj izdali in umorili, vi, ki ste prejeli postavo po uredbi angelov in se je niste držali.« Ko so to slišali, so se togotili v svojih srcih in z zobmi škripali zoper njega. On, ki je bil poln Svetega Duha, pa je uprl pogled v nebo, videl Božje veličastvo in Jezusa, stoječega na Božji desnici, in je rekel: »Glejte, vidim nebesa odprta in Sina človekovega, stoječega na Božji desnici.« Tedaj so zavpili z močnim glasom, si zatisnili ušesa in vsi hkrati planili nanj; in vrgli so ga iz mesta ter ga kamenjali. Priče pa so odložile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki se je imenoval Savel. In kamnali so Štefana, ko je molil: »Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!« Pokleknil je in z močnim glasom zaklical: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« In ko je to rekel, je zaspal. Savel pa je odobraval njegov umor. Psalm (Ps 31,3-4.6-7.8.17.21) Odpev: Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo. Bodi mi zavetna skala, o Bog, utrjen grad, da me rešiš! Ti si moja skala in moj grad, zaradi svojega imena me boš vodil in ravnal. Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo. V tvoje roke izročam svojega duha: rešil me boš, Gospod, zvesti Bog. Jaz zaupam v Gospoda. Radoval in veselil se bom tvojega usmiljenja. Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo. Razjasni svoj obraz nad svojim hlapcem, reši me v svoji milosrčnosti! Varuješ me z varstvom svojega obličja pred zaroto mojih nasprotnikov. Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo. Evangelij (Jn 6,30-35) Tisti čas so ljudje rekli Jezusu: »Katero znamenje boš dal, da bomo uvideli in ti verovali? Kaj boš naredil? Naši očetje so jedli v puščavi mano, kakor je pisano: ›Kruh iz nebes jim je dal jesti.‹« Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam dal kruha iz nebes Mojzes, ampak moj Oče vam daje pravi kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« Rekli so mu: »Gospod, daj nam vselej tega kruha!« Jezus jim je rekel: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen, in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen.«