Kulturnice

V Celju je v novi podobi zasijala Pelikanova hiša. Gre za stavbo, v kateri je več desetletij živel in deloval znameniti celjski fotograf čeških korenin, Josip Pelikan. Med drugim so v njej uredili Pelikanove delovne prostore ter družinsko stanovanje, saj želijo izjemno fotografsko dediščino predstaviti tudi širši javnosti.

Pri založbi Učila je izšel biografski roman Whitney Houston: pevka, ki je z glasom očarala svet. Prvenec nemške avtorice Hanne Faber ni običajen biografski roman. Eno najuspešnejših pevk vseh časov je želela predstaviti iz bolj osebne perspektive, saj javnost v resnici nikoli ni izvedela, kdo je Whitney Houston kot oseba. Z nelinearnim pripovedovanjem zgodb pisateljica poskrbi za dramatično napetost in bralca drži v pričakovanju do konca.Sogovornica: Neža Kralj, prevajalka biografije v slovenski jezik.

Krstna uprizoritev igre Teci, Maša, teci, igralke, dramatičarke in pisateljice Drage Potočnjak, govori o sodobni družini slovenskega tajkuna, nekdanjega ministra in osamosvojitelja. Avtorico je zanimal notranji ustroj družine, ker kot pravi, država je na nek način povečana družina in skozi to lahko prepoznamo današnjo stvarnost. Nina Šorak, režiserka uprizoritve na Malem odru Mestnega gledališča ljubljanskega upa, da celoten kontekst odpira več ko samo neko družbeno politično dramo, da odpira neka vprašanja in da vzpostavlja naš odnos do tega, saj dramsko dogajanje ni šele od danes.

Mesto rdečega prahu je vzdevek, ki se je kar nekaj desetletij držal Jesenic in ki danes zagotovo ne velja več, saj že pogled na dolino pokaže, da je rdeči prah že zdavnaj preraslo zelenje. Jesenice marsikdo povezuje tudi s priseljevanjem, da je to mesto, v katero se je v 60. letih prejšnjega stoletja priselilo veliko delavcev iz republik nekdanje Jugoslavije, in seveda s hokejem.Malokdo pa ve, da so bile Jesenice veliko pred Kranjsko Goro turistična destinacija in da je bilo že nekdaj mesto s pestrim kulturnim dogajanjem. O tem govori nova stalna razstava Gornjesavskega muzeja v Kosovi graščini z naslovom Mladost mesta rdečega prahu. Pelje nas v začetke nekdaj najmlajšega mesta v Kraljevini Jugoslaviji od leta 1929 do sredine 50. let 20. stoletja. Razstava sovpada s 95. obletnico dogodka, ko je bil trg Jesenice 20. marca 1929 s kraljevim dekretom povzdignjen v mesto. Sogovorniki: Aljaž PogačnikŠpela Smolej Milatdr. Marko Mugerli

V Mestnem muzeju Ljubljana si vse do 23. februarja prihodnje leto lahko ogledate razstavo Od korzeta do žaketa: Oblačilni videz Ljubljančanov, 1850–1950. Razstava je zasnovana kot sprehod skozi zgodovino oblačenja in združuje približno štiristo kosov iz tekstilne zbirke muzeja.Avtorica razstave, muzejska svetnica Mojca Ferle, je prepričana, da je oblačilna zbirka pripovedovalka zgodb preteklosti in več kot le moda nekega časa.

Beneški bienale je bil ustanovljen leta 1895 kot mednarodna razstava umetnosti mesta Benetke. Že prvo leto je dosegel svetovno prepoznavnost z več kot 200.000 obiskovalci, sodelovali pa so umetniki iz šestnajstih držav. Leta 1932 se mu je prvi pridružil Mednarodni filmski festival, ki je danes najstarejši filmski festival na svetu. Dve leti pozneje se je pridružil še Mednarodni gledališki festival, po drugi svetovni vojni pa tudi plesni in glasbeni ter bienale arhitekture. Po šestih desetletjih ostaja Beneški bienale največja svetovna razstava sodobne vizualne umetnosti. Zakaj je Beneški bienale še vedno pomemben in kakšen pomen ima v današnjem času?Sogovornik: Blaž Peršin

Na odru Male Drame so prejšnji teden krstno uprizorili črno komedijo Te igre bo konec avtorja Matjaža Zupančiča, ki je predstavo tudi režiral. To bo tudi zadnja premiera v dvorani, ki je po prenovi stavbe ne bo več. Zupančičeva igra, nominirana za nagrado Slavka Gruma 2023, prinaša duhovit in pronicljiv pogled na apokaliptične čase, v katerih živimo, uprizoritev pa je svojevrsten hommage Mali drami, ki je v skoraj šestih desetletjih delovanja postala institucija zase in s to zadnjo premiero zaključila svoje delovanje.

Prejšnji četrtek se je končal 61. knjižnega sejma otroških knjig Bologna, ki vsako leto ponuja priložnost predstavitve otroške in mladinske literature za založnike in ilustratorje z vsega sveta. Posebno priložnost je letos imela Slovenija kot častna gostja, ki se je na sejmu promovirala z razstavo ilustratorskih del petinpetdesetih slovenskih umetnikov s simboličnim naslovom 'In kaj sledi potem'.Sogovornice: Lila Prap, ilustratorka;Maja Kastelic, ilustratorka;Ana Maraž, edina slovenska ilustratorka, ki se ji je letos uspelo uvrstiti na bolonjsko razstavo ilustracij.

Prejšnji teden se je v Ljubljani začel že tradicionalni festival dijaške umetnosti, ki nosi ime Transgeneracije. Namen festivala je spodbujanje dijakov na vseh področjih umetniškega izražanja. V prvem delu dogajanja smo si lahko v Cankarjevem domu ogledali deset gledaliških in plesnih produkcij dijakov iz cele države. Program gledaliških in plesnih predstav se je sicer že zaključil, sledi mu razstava likovnih, fotografskih in videodel, ki bo na ogled med 15. in 20. aprilom v sprejemni dvorani Cankarjevega doma.

Slovenija je častna gostja na največjemu sejmu otroške in mladinske literature na svetu, kjer je nastopila s številnimi slovenskimi založniki, uredniki, literati, prevajalci in seveda ilustratorji. Na tem sejmu se že vrsto let in tudi letos samostojno predstavljata založbi Mladinska knjiga in Morfem, nacionalno stojnico pa so morali dodatno povečati, da so omogočili prostor tudi založbam KUD Sodobnost International, Muck Blažina, Pivec, Zala, Malinc, Miš in Sanje. Slovenija se je s svojimi avtorji predstavljala na številnih dogodkih, ki pa niso potekali zgolj v petih paviljonih sejma, ampak tudi na več prizoriščih v samem jedru Bologne, kjer so knjigarne odprte pozno v noč, namenjene čim širšemu občinstvu. S knjižnega sejma se je v živo oglašala Nina Zagoričnik s šestimi zanimivimi gosti, ki so pričarali atmosfero trenutnega dogaja: Miha Kovač, Maja Kastelic, Ana Maraž, Sara Badovinac, Sara Škarica in Tina Popovič.

V Mariboru so podelili Glazerjeve nagrade za dosežke na področju umetnosti in kulture. Nagrado za življenjsko delo je prejela akademska slikarka Ida Brišnik Remec. Glazerjeve listine za posamezne dosežke akademski slikar Gregor Pratneker, ena najvidnejših slovenskih sopranistk sodobnega časa Nika Gorič in muzejski svetovalec Uroš Dokl, ki je v prostor umestil in v muzejski arhiv zapisal zgodovino rolkanja v štajerski prestolnici.

Na drugega aprila, dan rojstva danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, med drugim zaznamujemo mednarodni dan knjig za otroke. Avtorica letošnje poslanice japonska avtorica otroške literature Eiko Kadono je v njej izpostavila zgodbe, ki sedejo na krila in potujejo. Želijo si slišati, kako ti ob njih vznemirjeno bije srce. Na Valu preverjamo, kakšna je dobra, kakovostna literatura za otroke. O pomenu skupnega branja za razvoj otroka in krepitev družinskih vezi smo se pogovarjali s pisateljico in ravnateljico Vrtca Domžale Nino Mav Hrovat. Sodelujejo tudi zaposleni in obiskovalci Knjižnice Domžale.

Blizu glavnega mesta Srbije je naselje Vinča, kjer je v prazgodovini živela družba, znana po svojem poselitvenem vzorcu, ritualnem vedenju in kmetijski tehnologiji. A Vinča, ki je tako rekoč del Beograda, je večkrat omenjena ne zaradi vinčanske neolitske kulture, ampak zaradi raziskovalnega jedrskega reaktorja, v katerem so se jugoslovanski znanstveniki ukvarjali s projektom atomske bombe.O tem govori film Varuhi formule Dragana Bjelogrliča, ki je bil prikazan na festivalu Liffe. Eden od filmov Festivala dokumentarnega filma je bil film Stekleničarji režiserja Nemanje Vojinovića o zbiralcih plastenk na deponiji, ki leži le kilometer zračne razdalje stran od jedrskega reaktorja. In če so v Beogradu vsi vedeli, kaj se je v 50-ih letih dogajalo v reaktorju, večina ni vedela za deponijo, za eno največjih smetišč na svetu in za ljudi, ki delajo tam za preživetje. Film Stekleničarji režiserja Nemanje Vojinovića je nastal v koprodukciji z RTV Slovenija in je na zadnjem filmskem festivalu v Sarajevu prejel nagrado za najboljši dokumentarec.

Branje pesmi nam lahko da nekaj presenetljivega: vdahnemo besede, izdahnemo izkušnjo. Besede nekoga drugega se nas dotaknejo, povzročijo spremembo, za hip morda tudi mi vidimo, razumemo več. Tako je v slovenski poslanici ob svetovnem dnevu poezije razmišljala pesnica Veronika Dintinjana. Po državi so se vrstila javna branja poezije in povezala je tudi Maribor, kjer pa se ta svetovni dan ne prepleta le z začetkom pomladi, ampak tudi z rojstnim dnevom ruškega pesnika Janka Glazerja. Občina Maribor Glazerjeve nagrade, najvišja občinska priznanja na področju kulture podeljuje od leta 1987. Letošnjo za življenjsko delo bo 5. aprila, ko podelijo tudi Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v krajšem časovnem obdobju, prejela akademska slikarka Ida Brišnik Remec.

Kitajska, Rusija, Latvija, Srbija, Gvatemala, Peru. To je le nekaj krajev ali bolje prostorov, ki jih vidimo na fotografijah Klavdija Slubana. Ter seveda Francija in Slovenija. Sluban je namreč francoski fotograf slovenskega rodu, ki je otroštvo preživel v Livoldu, vasici pri Kočevju, nato pa se je vrnil v Pariz. Zdaj razstavlja v Ljubljani, v Galeriji Jakopič je na ogled njegova največja pregledna razstava doslej, ki nosi naslov Nekje drugje Tukaj. Skupaj s kuratorko razstave, dr. Marijo Skočir sta zasnovala povsem nov izbor ciklov, ki na več kot 150 fotografijah predstavlja vrhunce Slubanovega ustvarjanja. Retrospektivni pregled več kot tridesetih let fotografskega dela se začne s ciklom fotografij o zaporih za mladoletnike, te obiskuje od leta 1995, in konča s snegom, ki je zanj neskončen vir navdiha. Razstavo, ki bo na ogled do 25. avgusta, spremlja obsežna fotomonografija, ki je na voljo tudi kot posebna izdaja.

Kako živi eno največjih smetišč na svetu v Vinči nedaleč od Beograda, kdo so performativni deloholiki oziroma obsedeni z delom, kakšno je življenje evangeličanske duhovnice Jane in zakaj ptice močvirnice v jezerih ekvadorskih Andov storijo skupinski samomor?To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo filmi letošnjega Festivala dokumentarnega filma. 26. festival se bo jutri začel s filmom Zajeti v izviru ‒ Slovenski otroci Lebensborna režiserke Maje Weiss, ki predstavlja še živeče žrtve nacističnega rasnega eksperimenta. Sicer pa si bo v tednu dni mogoče ogledati 25 celovečernih in krakih filmov, ki bodo prikazani na ustaljenih krajih, torej v Cankarjevem domu, Kinodvoru in Slovenski kinoteki. Tudi letos bodo enemu izmed petih filmov o človekovih pravicah podelili nagrado Amnesty International Slovenije.

Monografija z naslovom "Trsta ne damo!" pojasnjuje nekatere novo vidike tržaškega vprašanja, ki je zaznamovalo odnose med Jugoslavijo in Italijo po 2. svetovni vojni. Zgodovinar dr. Federico Tenca Montini, ki preučuje mejno območje med Italijo in Slovenijo, je analiziral arhive v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Knjiga poleg zgodovinskih faktov osvetljuje širši kontekst odnosov med narodi na tem območju, pomaga pa tudi pri razumevanju aktualnih mejnih vprašanj v Evropi in po svetu.

Preverjamo, katere mladinske knjižne novosti slovenskih avtorjev v kratkem prihajajo na police knjigarn in knjižnic. Z njihovimi avtorji se pogovarjamo o tem, kakšni bralci so mladi in kako je pisati zanje. Mlade pa sprašujemo, kaj jih pri knjigah najbolj pritegne.Marca založba Miš organizira tudi 14. mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom. Naslov letošnje izvedbe festivala je Knjiga − moja izbira! Glavna tema bo iskanje razlogov, zakaj bi si nekaj tako staromodnega, kot je knjiga, sploh še izbrali kot način preživljanja prostega časa. V okviru festivala bo potekal tudi ustvarjalni natečaj za vse mlade likovne in literarne ustvarjalce. Prispevke bodo zbirali od 11. marca do 8. maja, več informacij o festivalu in natečaju pa najdete tukaj.

V Ljubljani se je začel 25. mednarodni feministični in kvir festival Rdeče Zore. Na različnih lokacijah po Ljubljani in v Mariboru bodo do 10. marca na ogled performensi, koncerti, razstave in filmi, ki opozarjajo na zgrešene reprezentacije in nevidnost žensk, kvir, nebinarnih in trans oseb, ne le v družbi, temveč tudi znotraj kulturne industrije. Pogovarjali smo se z organizatorko Sašo Nemec, med drugim tudi o izvoru imena 'Rdeča Zora'. Zapiski: Rdeče zore

Z literarnim večerom, na katerem je gostoval španski avtor Pol Guasch se je včeraj začel letošnji festival Fabula. Naš največji praznik literature je uvedel že dogodek Fabula pred Fabulo, na katerem je bil gost, sicer le na daljavo, najbolj prevajan sodobni romunski pisatelj Mircea Cartarescu, ki je v pogovoru omenil, kako pomembno je humorno in sanjavo dojemanje sveta.